Modificirani laktoni ali grenčine: sinaropikrin, sinartriol, deshidrosinaropikrin in grosheimin. Zaznani so bili tudi modificirani laktoni iz skupine guaianolidov, ki so prisotni tudi v regratu.
Mineralne soli, bogate s kalijem, z magnezijem, železom, s fosforjem, z manganom, s kalcijem, z natrijem in bakrom.
Vitamini (A, B1, B2 in C).
Encimski kompleks (oksidaze, peroksidaze, katalaze, sinaraze, askorbinaze).
V listih artičoke so zelo aktivne oksidaze, ki razgrajujejo derivate O-dihidroksifeolov (sinarin, flavonoidi) med sušenjem, kar razloži potemnitev rastline, ko sušenje ni opravljeno hitro. Temperatura sušenja ne sme presegati 40 °C.
III. Farmakološko delovanje
Holeretik in holagog, kar pomeni, da poveča proizvodnjo ali sintezo žolča v jetrih in spodbuja njegovo izločanje iz žolčnika (derivati kavne kisline: pretežno cinarin in klorogenska kislina, grenčine).
Preprečuje zastajanje žolča v žolčniku in njegov propad, poleg vloge holagoga pa zavira tudi delovanje encima betaglukoronidaze, ki razgrajuje samostojen ali vezan in topen bilirubin v nevezanega in netopnega.
Ščiti jetra, tako da ščiti jetrne celice pred škodljivimi učinki strupov in prostih radikalov, ter spodbuja regeneracijo jetrnih celic (fenolne kisline, grenčine).
Hipotrigliceridno delovanje (znižuje raven trigliceridov v krvi).
Hipoholesterolno delovanje: deluje tako, da ovira endogeno sintezo holesterola in lipidov, hkrati pa spodbuja izločanje holesterola prek žolča in pretvorbo tega v žolčne kisline (fenolne kisline, grenčine, fitosteroli). Pogosto lahko na začetku sproži blago povišanje holesterola v krvi zaradi učinka, ki sproža solubilizacijo (topi) njegovih depozitov, vendar pa ga nato znižuje. V in vitro raziskavah se je izkazalo, da flavonoidi artičoke (kot je luteolin) preprečujejo oksidacijo LDL-holesterola, ta pa je eden izmed dejavnikov tveganja za arteriosklerozo. Opaženo je bilo, da izvleček artičoke posredno zavira hidroksimetil-glutaril-koencim A-reduktazo (HMGCoA-reduktazo) na način, odvisen od odmerka in časa. Pri koncentraciji 0,1 mg/ml pride do 20-odstotnega zmanjšanja aktivnosti HMGCoA-reduktaze, pri 1 mg/ml pa do 65-odstotnega. Dokazano je bilo, da do te aktivnosti pride zaradi sinaratrioksida in predvsem njegovega genina, luteolina.
Diuretični učinek in preprečevanje edemov brez izgube ionov K+. Poveča izločanje sečnine na ledvični ravni (diuretik azoturik) in normalizira urogenezo v jetrih (kalijeve soli, flavonoidi, inulin in organske kisline).
Pospeši prebavo, evpeptični, karminativni, spazmolitični in antiemetični učinek (preprečuje bruhanje): (fenolne kisline: sinarin in klorogenska kislina, grenčine: cinaropikrin).
Antioksidant (polifenolni derivati).
Pojavlja se morebitno protitumorno delovanje, ugotovljeno in vitro, proti določenim karcinomom, kot so rak materničnega vratu in nosu ter požiralnika (grenčine).
Drugi učinki: protibakterijski (fenolne kisline), proti temperaturi, blago odvajalo, protivnetni (sinarozid), tonik.
Morebitna vsebnost fermenta s protidiabetičnimi lastnostmi.
Obstajajo trditve, da ima učinek pomlajevanja tkiv in preprečevanja staranja.
Pripisujejo se ji anticelulitične lastnosti, a niso dokazane.
Po zaužitju artičok se ne priporoča pitje mleka , saj pride do koagulacije v želodcu, kar lahko povzroči želodčne težave.
Hiposekrecijska dispepsija, prebavne motnje, še posebej po mastnem obroku.
Sladkorna bolezen. Artičoke so zelo priporočljive kot del prehrane sladkornih bolnikov zaradi visoke vsebnosti inulina, polisaharida, ki ob razgradnji ne tvori glukoze in tako dopušča ustrezen vnos ogljikovih hidratov v prehrano.
Določena zdravila, zastrupitev s hrano ali z drogami
Zaprtje.
Glavoboli.
V. Kontraindikacije
Preobčutljivosti na artičoko. Čeprav ni strupena, lahko preparati, ki vsebujejo artičoko, sprožijo alergijo, še posebej pri občutljivih osebah, prav tako kot to velja za veliko drugih predstavnikov družine Asteraceae.
Zaprtje žolčnih poti: lahko poslabša sliko s stimulacijo izločanja žolča.
Ne priporoča se med dojenjem, saj lahko grenčine prehajajo v mleko in povzročijo neprijeten okus.
Ne priporoča se med nosečnostjo. Baza podatkov FEDRA (španska farmakovigilanca, podatki o neželenih učinkih) zaznava primere hipospadij in arteriovenskih deformacij (periferne žilne deformacije) pri zarodkih nosečnic, ki so uživale artičoke.
Ob žolčnih kamnih je uporaba dovoljena izključno pod zdravniškim nadzorom.
VI. Interakcije z drugimi zdravili
Lahko okrepi učinek zdravil proti sladkorni bolezni.
Zaradi diuretičnega delovanja lahko povzroči naslednje interakcije:Tveganje za povečanje toksičnosti protibolečinskih in protivnetnih zdravil. Ob pojavu hipokaliemije lahko antagonizira zdravila proti aritmiji in za sproščanje mišic. Lahko okrepi in moti delovanje zdravil proti hipertenziji. Lahko poveča učinke zdravljenja z litijem. Ob uporabi kortikosteroidov obstaja tveganje pojava hipokaliemije.
VII. Stranski učinki in toksičnost
Neželeni učinki in toksičnost:neželeni učinki pri priporočenih terapevtskih odmerkih niso zaznani. Pripravki iz artičoke so pokazali dobro toleranco in nizko raven stranskih učinkov, kar potrjuje varnost te rastline.
Pri visokih odmerkih, kroničnem zdravljenju ali še posebej občutljivih posameznikih se lahko pojavijo različni neželeni odzivi:
Alergije/dermatološke težave: lokalno artičoka redko lahko povzroči reakcije preobčutljivosti ali dermatitis ob stiku s kožo.
Prebavne težave: dispepsije, slabost, bruhanje, gastralgije, driska, krvavitev v prebavilih, peptični ulkus. V raziskavi, opravljeni na 553 pacientih, je le 7 pacientov (1,3 %) izkazovalo neželene stranske učinke: vetrovi, oslabelost in povečan tek.
Hematološke težave: purpure.
Težave z očmi: dvojni vid.
Težave z žlezami: hipertiroidizem.
Kostno-mišične težave: mišični krči.
Hidroelektrolitske težave: hipokaliemija in hipokalciemija.
Splošno: edem.
Test toksičnosti prikazuje, da je DL 50 za butanolski izvleček 0,8 g/kg odmerjeno intraperitonalno pri podganah, DL 50 za izvleček pri 46 % klorogenske kisline pa je 2 g/kg, odmerjeno peroralno. Celotna rastlina ni toksična (akutno 3 g/kg, subakutno 3.000 in 600 mg/kg/dan pri podganah). Pri in vitro raziskavah na hepatocitih podgan se je pokazalo, da ima izvleček artičoke citotoksični učinek. Pri odmerku 1 mg/ml so se pojavljali znaki citotoksičnosti; pri odmerku 10 mg/ml je bila smrtnost 80 % hepatocitov.
