Sibirski ženšen oz. elevterokok

SIBIRSKI ŽENŠEN OZ. ELEVTEROKOK - Eleutherococcus senticosus Maxim

I. Uporabljeni deli

Korenina

II. Aktivne sestavine

• Elevterozidi (0,6–0,9 %): heterozidi, katerih genini spadajo v zelo različne fitokemične skupine: elevterozid A ali davcesterol (glukozid, ki izvira iz betasitosterola), elevterozid B (glukozid sinapalkohola), elevterozida D in E (glukozida siringazresmola) in elevterozidi I, K, L, M (saponozidi, ki izvirajo iz oleinske kisline).
• Fenilpropanski derivati: prosta ali estrificirana kavna kislina, aldehid koniferila.
• Fitosteroli: D-sitosterol.
• Heterogeni polisaharidi (elevterani).

III. Farmakološko delovanje

• Adaptogen, antihipnotik: stimulira SNC, povečuje fizično in intelektualno zmogljivost, krepi nespecifično odpornost na bolezni, zmanjšuje pogostost bolezni zaradi mraza in izčrpanosti. Deluje proti utrujenosti in depresiji. Boljša odpornost na fizični in umski stres. Nekateri avtorji menijo, da adaptogeni učinek sibirskega ženšena in ženšena nastaja s stimulacijo pituitario-adrenokortikalnega sistema, saj je bilo pri laboratorijskih živalih opaženo povišanje ravni kortikosterona v plazmi uro po intraperitonealni injekciji. Prav tako je bilo opaženo, da je učinek adaptogena najizrazitejši po 50 dneh zdravljenja. Sibirski ženšen-elevterokok športniki uporabljajo za povečanje fizičnih zmogljivosti. Povzroča zmanjšanje porabe glikogena, fosfokreatina in ATP, skupaj z manjšim nabiranjem mlečne kisline v progastih mišicah. Dolgotrajnejše uživanje sibirskega ženšena-elevterokoka poveča oksidativno fosforilacijo, kar izboljša izrabo ogljikovih hidratov in omogoča gospodarnejšo porabo makroenergetskih fosfatnih spojin.

• Imunomodulator: izboljša humoralno imunost (polisaharidni delež). Zviša se nespecifična odpornost na bolezni. Razne klinične raziskave, opravljene na ljudeh, kažejo, da peroralno odmerjanje etanolnega izvlečka sibirskega ženšena stimulira aktivacijo raznih podvrst limfocitov B in T ter povečuje fagocitozno dejavnost. Poleg tega sproža proizvodnjo interlevkina 1 in interlevkina 6. Ta učinek je opaziti po daljšem obdobju uporabe (6 mesecev).

Izvleček sibirskega ženšena izboljšuje splošno stanje onkoloških pacientov, ki se zdravijo z obsevanjem in s kemoterapijo, saj znižuje koncentracijo metabolitov, ki se uporabljajo kot antiproliferativi za rakave celice. Prav tako dviguje odpornost na naravno žarčenje. Pri laboratorijskih živalih je bil opažen zaščitni učinek proti razvoju rakov, ki jih sproža N-dušik-etil-urea. In vitro vodni izvleček korenine sibirskega ženšena izkazuje citotoksični učinek na levkemične celice pri glodavcih. Izvleček sibirskega ženšena je in vivo povzročil povečanje fagocitoze Candide albicans prek granulocitov in monocitov.

• Protivirusno delovanje: etanolski izvleček in vitro zavira množenje človeškega rinovirusa, respiratornega sincicijskega virusa in virusa gripe A.
• Krvotvorno delovanje: sibirski ženšen je pri krvodajalcih skrajšal čas okrevanja hematokrita in volumna krvi, povišal stopnjo hemoglobina, število nevtrofilcev in eozinofilcev ter koncentracijo globulinov v plazmi.
• Rahlo hipoglikemičen učinek: zvišuje raven inzulina v krvni plazmi in znižuje raven glikogena.
• Deluje proti prostim radikalom (antioksidant).
• Antikoagulant: sibirski ženšen aktivira sisteme proti strjevanju krvi in s tem ščiti živali pred trombogenezo, ki jo sproži intravenozna injekcija tromboplastinskega tkiva.
• Stimulira endokrino funkcijo spolnih žlez in nadledvičnih žlez.
• Gonadotropno delovanje na prostato in semenske mešičke.
• Protivnetno: zmanjšuje prepustnost žil.

  IV. Indikacije

• Fizična in umska izčrpanost, astenija.
• Astenija onkološkega izvora.
• Odpravljanje stranskih učinkov kemoterapije in obsevanja.
• Sladkorna bolezen: povezano z inzulinom ali s peroralnimi antidiabetiki.
• Športniki in delavci v ekstremnih pogojih, za izboljšanje učinkovitosti.
• Študentje, za izboljšanje sposobnosti koncentracije.

  V. Kontraindikacije

• Srčne aritmije, arterijska hipertenzija, tesnoba in nervoza. Vse to lahko zaradi stimulativnega učinka na SNC sibirski ženšen poslabša.
• Nosečnost in dojenje: ne obstajajo podatki, ki bi zagotavljali varnost uporabe v tem obdobju.

VI. Interakcije

• Srčni glikozidi: sibirski ženšen lahko poveča biološko dostopnost digoksina, kar povečuje njegove zdravilne učinke in tudi toksičnost.
• Heparin, peroralna zdravila proti strjevanju krvi in agregaciji krvnih ploščic. Sibirski ženšen lahko okrepi učinke teh zdravil, kar poveča tveganje za krvavitve.
• Peroralna zdravila za sladkorno bolezen in inzulin. Sibirski ženšen lahko okrepi hipoglikemično delovanje inzulina in peroralnih antidiabetikov, zato je treba ob skupnem jemanju prilagoditi odmerek inzulina ali antidiabetikov.

VII. Neželeni učinki

Priporočeni odmerki za zdravljenje niso zaznani. Pri dolgotrajnem zdravljenju, pri še posebej občutljivih posameznikih ali pri visokih odmerkih so bili opisani naslednji neželeni učinki: slabost, bruhanje, driska, tahikardija, nervoza in glavoboli. V nekaterih primerih se pojavlja dnevna zaspanost ali pa spremembe spanca, če se sibirski ženšen jemlje ponoči. Opisan je bil verjeten estrogenski učinek.

VIII. Previdnostni ukrepi

Zaradi kemičnih in farmakoloških razlik med korenino sibirskega ženšena in ginsengom se zdravilni rastlini med seboj ne moreta nadomeščati.

IX. Raziskave

Izvleček sibirskega ženšena-elevterokoka je bil preizkušen na več kot 2.200 subjektih kliničnih študij, da bi ocenili njegove adaptogenske učinke na bolezenska stanja. V te raziskave je bilo vključenih veliko različnih bolezni, med katerimi so bile: angina, hipertenzija, hipotenzija, akutni pielonefritis, razne vrste nevroze, akutne kraniocerebralne poškodbe, revmatska kardiopatija, kronični bronhitis in rak. Sibirski ženšen je pokazal dobro adaptogensko aktivnost pri teh boleznih. Standardni odmerek tekočega izvlečka, ki se je uporabljal v večini raziskav, je bil od 2,0 do 4,0 ml (pa do 16,0 ml) od enkrat do trikrat dnevno, v obdobjih do 60 dni zapored. Odmerek, standardiziran za vsebnost več kot 1 % etevterozida E, bi moral biti od 100 do 200 mg trikrat dnevno. Pri daljšem obdobju uporabe gre običajno za 2–3 tedne premora na 60 dni uporabe. Raziskave o toksičnosti na živalih so pokazale, da izvlečki sibirskega ženšena dejansko niso toksični. Pri raziskavah na ljudeh se je pokazalo, da ti sibirski ženšen dobro prenašajo, stranski učinki pa so redki; vendarle pa stranski učinki, ki se pogosto pojavljajo pri visokih odmerkih, vključujejo: nespečnost, razdražljivost, melanholijo in tesnobo. Pri posameznikih z revmatsko kardiopatijo so se pojavili simptomi, kot so: perikardialna bolečina, glavobol in povišanje krvnega tlaka. Sibirski ženšen je konsistentno izkazal sposobnost izboljšanja počutja ob raznih psiholoških težavah, vključno z depresijo, nespečnostjo, s hipohondriazo in z različnimi nevrozami. Ena izmed mogočih razlag je izboljšano ravnovesje monoaminov, saj se je pokazalo, da sibirski ženšen povečuje vsebnost monoaminov v možganih, nadledvičnih žlezah in v urinu pri podganah.