Ašvaganda

I. Uporabni deli ašvagande:

V standardiziranih ekstraktih je uporabljena izključno korenina ašvagande. Ašvaganda z originalnim imenom ashwagandha je poznana tudi kot indijski ginseng.

II. Aktivne sestavine ašvagande:

• Vitanolidni heterozidi: vitanozidi I-VII, vitaferin A, fisagulin D, coagulin Q. Nekateri vitanolidi so strukturno podobni ginsenozidom iz ginsenga.
• Alkaloidi: isopelletierin, anaferin, kuskohigrin, anahigrin, somnin, somniferin, vitanin, tropin, pseudotropin in anaferin.
• Saponini.
• Vsebuje tudi salvigenin, vitaperuvine 1, eucommiol, vicosalactone B, anamidi D in E ter asomidienon.

III. Mehanizem delovanja:

• Korenina vsebuje fitosterole (vitanolide, vitaferin A in sitoindozide), ki imajo opisane adaptogene in protivnetne učinke.
  Raziskave na živalih kažejo, da lahko ašvaganda zmanjša imunosupresijo in levkopenijo, ki ju povzroča ciklofosfamid (kemoterapevtik). Zdi se, da tudi povečuje število celic v kostnem mozgu in belih krvničk v živalih, zdravljenih z obsevanjem. Alkaloidi kažejo sproščujoč in antispazmodični učinek na črevesje, maternico, bronhije, sapnik in gladko žilno mišičevje. Vithanolidi in ekstrakt ašvagande imajo citotoksične učinke na rakave celice in druge laboratorijske modele.
• Anksiolitični, antidepresivni in antikonvulzivni učinki: Študije na živalih so pokazale, da ašvaganda lahko izboljša serotoninergični prenos preko modulacije postsinaptičnih receptorjev serotonina (5-HT) ter anksiolitične/antikonvulzivne učinke s senzibilizacijo receptorja GABA. Raziskave pri ljudeh kažejo, da ašvaganda povečuje serotoninske ravni in jutranje ravni kortizola, kar nakazuje, da so antidepresivni in anksiolitični učinki povezani s hipotalamusom, hipofizo in nadledvično žlezo (HPA os).
• Učinki na reproduktivno zdravje: klinične študije kažejo, da ašvaganda izboljšuje število in gibljivost semenčic pri odraslih moških. Ti učinki so povezani z zvišanjem ravni testosterona, luteinizirajočega hormona (LH), folikle stimulirajočega hormona (FSH) in prolaktina.
• Učinki na ščitnico: ašvaganda spodbuja sintezo in/ali izločanje ščitničnih hormonov. Klinične in živalske raziskave so pokazale, da izboljšuje delovanje ščitnice, saj povečuje koncentracijo trijodotironina (T3) in tiroksina (T4) ter zmanjšuje raven ščitničnega stimulirajočega hormona (TSH). Zaradi tega bi lahko bila koristna pri subkliničnem hipotiroidizmu.
• Poleg tega so raziskave pokazale, da ima korenina analgetične, antipiretične, antioksidativne, hipotenzivne, nevroprotektivne in nootropne učinke – izboljšuje spomin.

IV. Indikacije

Klinične študije pri ljudeh potrjujejo učinkovitost ašvagande pri zmanjševanju stresa, tesnobe, simptomov generalizirane anksiozne motnje (GAM) in nespečnosti.

Metaanaliza sedmih majhnih kliničnih študij, izvedenih na zdravih odraslih, osebah s kroničnim stresom ali psihiatričnimi stanji, kaže, da jemanje 240–1000 mg ašvagande dnevno v obdobju 8–12 tednov bistveno zmanjša stres v primerjavi s placebom.

Klinične smernice Svetovne zveze biološke psihiatrije (WFSBP) in Kanadske mreže za zdravljenje motenj razpoloženja in tesnobe (CANMAT) pogojno priporočajo jemanje ekstrakta korenine ašvagande v odmerku 300–600 mg (standardizirano na 5 % vitanolidov) kot monoterapijo ali dopolnilno terapijo pri bolnikih z generalizirano anksiozno motnjo.

Raziskave na ljudeh kažejo, da ašvaganda izboljšuje kakovost spanja, zmanjšuje čas uspavanja, podaljšuje skupno trajanje spanja ter zmanjšuje obdobja budnosti po uspavanju. Učinki so bili izrazitejši pri osebah z nespečnostjo, pri odmerkih vsaj 600 mg dnevno in pri trajanju zdravljenja vsaj 8 tednov.

V. Kontraindikacije

• Pri alergiji na ašvagando.
• Ni primerno uživati med nosečnostjo in dojenjem.
• Ni primerno uživati pri jetrni insuficienci.
• Ni primerno uživati pri hipertiroidizmu (prekomerno delujoči ščitnici).
• Ni primerno za otroke.

VI. Previdnostni ukrepi

• Pri avtoimunskih boleznih.
• Pri jetrnih boleznih.
• V perioperativnem obdobju (pred, med in po operaciji): ašvaganda lahko povzroči dodatno depresijo centralnega živčnega sistema v kombinaciji z anestezijo in drugimi zdravili med operacijo in po njej. Priporočljivo je, da jo bolniki prenehajo jemati vsaj dva tedna pred načrtovanimi kirurškimi posegi.
• Pri motnjah delovanja ščitnice: Ašvaganda lahko poslabša hipertiroidizem s povečanjem ravni ščitničnih hormonov.

VI. Neželeni učinki

Peroralna uporaba ašvagande je na splošno dobro prenašana. Najpogostejši neželeni učinki so: driska, prebavne težave, slabost in bruhanje. Pri običajnih terapevtskih odmerkih so ti neželeni učinki redki. V redkih primerih lahko uporaba povzroči dermatitis, hiperaktivnost ščitnice, zmanjšan libido, poškodbe jeter in zaspanost.

VII. Interakcije z zdravili

Ašvaganda lahko okrepi učinek antidiabetičnih, antihipertenzivnih in sedativnih zdravil. Poveča toksičnost hepatotoksičnih zdravil. Zmanjša učinkovitost imunosupresivov. Okrepi zdravljenje hipotiroidizma.