Tesnoba (anksioznost), vzroki, simptomi in ukrepi

Tesnoba ali anksioznost je splošno občutje zaskrbljenosti. Lahko bi rekli, da je neprijetno stanje napetosti in zaskrbljenosti, kaj bo v prihodnosti.

Kdaj se razvije tesnoba?

Pregled raziskav anksioznih motenj je pokazal, da je verjetnost za razvoj tesnobnih motenj pri ženskah dvakrat večja kot pri moških. Pogostejše so pri mlajših odraslih, pred 35. letom starosti.

Kakšne vrste tesnobe poznamo?

Generalizirana anksiozna motnja

Oseba močno in že dlje časa občuti tesnobo in strah, vezan na različna področja (denar, zdravje, stanovanje, družina). Težko nadzoruje svoje skrbi.

Fobija

Prisilen strah, ki ga izzove neka stvar ali dogodek, ki sam po sebi ni nevaren – na primer strah pred majhnimi prostori, pajki ali višino. Osebe se večinoma zavedajo, da tako velik strah ni utemeljen.

Socialna anksioznost

Socialna anksioznost je pretirana skrb in strah pri vsakdanjih stikih (nakupovanje v trgovini, opravek na banki, telefonski klic, pogovor z bežnimi znanci). Oseba se boji, da se bo v pogovoru osramotila ali bo v zadregi. Občutek ima, da jo gledajo in ocenjujejo.

Panika

Oseba občuti nenaden in zelo močen občutek strahu in groze. Prične se potiti, se trese, občuti razbijanje srca, lahko ima občutek, da se duši in ne more vdihniti dovolj zraka. Motnje se ponavljajo. Velikokrat oseba ne more navesti posebnega razloga za nenaden napad panike in ima občutek, da je nihče ne razume.

Obsesivno-kompulzivna motnja

Primeri so obsesivno-kompulzivno čiščenje ali brisanje površin, pretirano umivanje rok, večkratno zaporedno preverjanje, ali je stanovanje zaklenjeno, in ponavljanje besed v glavi. Oseba prisilne misli dojema kot mučne in se običajno zaveda, da niso razumske. Da bi anksiozne občutke pomirila, ponavlja določene rituale, kot je neprestano brisanje kljuk ali preverjanje, ali so vrata zaklenjena. Teh ponavljajočih se dejanj se lahko zaveda in se jih skuša znebiti, vendar jih kljub temu izvaja, da se pomiri.

Posttravmatska stresna motnja

Razvije se običajno v prvem mesecu po izredno travmatskem dogodku (naravna katastrofa, fizično ali spolno nasilje, nesreča, smrt bližnjega). Prepoznamo jo po nenadnih prebliskih – spominih na travmatičen dogodek, ki jih spremljajo potenje, tresenje in slabost. Ponavljajo se lahko tudi nočne more.

Kako razlikovati tesnobo od strahu?

Občutki so podobni strahu, vendar bolj v smislu stiske in utesnjenosti, ki ni povezana s konkretnim dogodkom, ki bi se ga bali. Gre za občutke zaskrbljenosti in skrbi, ali bomo kos nalogam in dnevnim obveznostim, ki so pred nami. Tipični simptomi anksioznih motenj vključujejo povečano zaskrbljenost, napetost, utrujenost in strah.

Kakšni so simptomi tesnobe?

Na telesnem nivoju se tesnoba kaže z različnimi simptomi, kot so:

• prekomerno potenje,
• razbijanje srca, bolečine v prsih,
• težko dihanje,
• vrtoglavica,
• občutek kepe v želodcu, bolečine v trebuhu,
• suha usta,
• strah pred izgubo nadzora, strah pred letenjem, zaprtimi prostori. Zaradi takega strahu se oseba izogiba situaciji, ki jo skrbi, ali želi iz nje pobegniti, saj jo dojema kot izredno nevarno, čeprav ni.

Kako zdravimo tesnobo?

Učinkoviti pristopi so kognitivno-vedenjska terapija, zdravljenje s pomočjo zdravil in sodelovanje v skupinah podpore za ljudi z anksiozno motnjo.

Že pri blagih motnjah se je priporočljivo naučiti sproščanja in spreminjanja prepričanj. V vsakdan je dobro načrtno vpeljati dejavnosti, ki zmanjšujejo tesnobo: sprehajanje, pogovor in druženje s podpornimi osebami. Pri blagih težavah lahko s koristjo uporabite zdravilne rastline s pomirjevalnim delovanjem.

S kakšnimi oblikami tesnobnih občutkov se srečujemo?

Tesnoba brez razloga

Pri tesnobi se pojavljajo občutki zaskrbljenosti, napetosti, cmoka v grlu, tiščanja v prsih in utesnjenosti brez očitnega vzroka ali povzročitelja. Lahko se začne že zjutraj in se umiri tekom dneva, ko imate opravke, delo in obveznosti, ter se vrne zvečer, ko se tempo umiri. Zvečer se želite spočiti in mirno zaspati, pa se v mislih vrtijo scenariji in vprašanja: „ne vem, kako bo z mano v prihodnje“, „skrbi me, kaj bo z otrokom, ko odraste“, „skrbi me, kako bom zmogla v prihodnje“.

Tesnoba in cmok v grlu

Težko požirate in imate občutek, da vas duši? Stresne situacije še hitreje pripeljejo do tega. Če cmok v grlu občutite dlje časa (mesec in več) in težava ni povezana s prehladom ali na primer s povečano ščitnico, gre verjetno za najpogostejši telesni simptom tesnobe. Občutek cmoka v grlu je predvsem zvečer in ponoči zelo moteč, ker neprestano požirate in zato težko zaspite. Ponoči se ne spočijete in ne naberete novih moči za nov dan, zato se začarani krog utrujenosti in zaskrbljenosti ponavlja.

Tesnoba in utrujenost

Utrujenost je po eni strani posledica slabega spanja. Po drugi strani pa se ob občutkih strahu ali ob nenadnem napadu strahu v telesu sproži veliko adrenalina. Celo telo se napne, srce začne nenavadno močno biti, lahko občutite tudi gomazenje v rokah in nogah. Ko situacija mine, je oseba najprej izčrpana in utrujena.

Tesnoba in strah ter občutki nerazumljenosti

Pri marsikom se počasi razvije tesnoba pred morebitno ponovitvijo situacije. Najbolj neprijetno je, ko se taki „napadi“ ponavljajo in jih ni mogoče povezati s konkretno situacijo. Tako se človek znajde v precepu, v katerem se počuti uničenega in ponižanega. Oseba ne more navesti nobenega posebnega razloga za svoje stanje in ima občutek, da je nihče ne razume. Če to opazite in vas ovira pri vsakodnevnem življenju, ne odlašajte in poiščite terapevtsko pomoč.

Tesnoba in težko dihanje

Poleg cmoka v grlu je drugi pogost simptom tesnobe težko dihanje, ki ga spremljajo razbijanje srca, vrtoglavica, omedlevica, slabost in šumenje v ušesih. Dihalnih tehnik za umirjanje se lahko naučite; pri vsakodnevni uporabi se boste bolje počutili.

Tesnoba pri otrocih

Vsi otroci v posameznih starostnih obdobjih doživljajo določene strahove, ki so normalen del odraščanja. Normalno je, da manjši otroci kdaj občutijo strah pred ločitvijo od staršev ter zadržanost ali zaskrbljenost pred stiki s tujimi ljudmi. Večji otroci pa občutijo tesnobo pred nastopi pred vrstniki. O tesnobi pri otrocih govorimo le, če se težave sčasoma stopnjujejo, namesto da bi jih otrok preprosto „prerasel“.

Če ima otrok občutljiv značaj, lahko v kombinaciji z določenimi življenjskimi izkušnjami razvije poseben vzorec osebnostnih potez, ki lahko vodijo v anksioznost. Te osebnostne poteze so:

• močen občutek odgovornosti,
• nezmožnost sprostiti se,
• visoki standardi za dosežke,
• težnja po ugajanju drugim,
• neodločnost,
• pretirana občutljivost za kritiko ali zavračanje,
• nagnjenost k zaskrbljenosti.

Če k temu dodamo še stresne okoliščine in različne stresorje, ki lahko sprožijo anksioznost, se poveča verjetnost za razvoj anksiozne motnje. Povzeto po: Foxman, Paul (2004): The Worried Child: Recognizing Anxiety in Children and Helping Them Heal. Hunter House Inc. V priročniku Društva DAM za starše in družinske člane otrok z anksioznimi motnjami lahko preberete številne koristne nasvete za pogovor in pomoč otrokom.

Tesnoba in uporaba zdravilnih rastlin

Zdravilne rastline, ki pri blagih težavah pomagajo pri nemiru in težavah s spanjem, so pasijonka, ki prispeva k sproščanju, ter sivka in baldrijan, ki prispeva k umirjenosti v stresnem obdobju. Na voljo sta v obliki brezalkoholnih kapljic Pasijonka XXI in Baldrijan XXI.

Eterična olja, ki delujejo pomirjevalno in jih lahko uporabljate pri masaži ali odišavljenju prostora, so sivka, sandalovina, vrtnica, ilang-ilang in kadilo.

Viri

• Alternativna medicina: praktični in strokovni priročnik, C. Janicke in dr. J. Grunwald
• Inštitut za varovanje zdravja
• Priročnik Agenda operativa, medicinski oddelek Soria Natural
• Sinapsa: Prepoznavanje in premagovanje anksioznosti (PDF)
• Medical News Today: Anxiety disorders review