Ko septembrski tempo postane naporen. Kako stres vpliva na telo?

Po prvih septembrskih tednih je nov urnik že v polnem teku. Zgodnja jutra, služba, šola, domače naloge, treningi in številne obveznosti lahko povečajo občutek obremenjenosti. Prav zato je sredina septembra dober trenutek, da se vprašamo: kako našemu novemu tempu sledi telo?

September je stekel. Kako pa mu sledi naše telo?

Prvi septembrski dnevi so običajno polni nove energije. Postavimo si urnike, otroci začnejo šolo in obšolske dejavnosti, odrasli se vrnemo v polni delovni tempo, ponovno začnemo redneje telovaditi.

Po nekaj tednih pa lahko začetni zagon zamenjajo utrujenost, slabša koncentracija, razdražljivost in občutek, da nam zmanjkuje energije.

Zgodnje vstajanje, služba, šola, domače naloge, treningi, vožnje in nenehno usklajevanje obveznosti zahtevajo prilagajanje celotne družine.

Takrat je pomembno, da telesa ne spodbujamo samo k še večji aktivnosti, ampak mu omogočimo tudi dovolj časa za počitek in regeneracijo.

Kako stres vpliva na naše telo?

Stres sam po sebi ni nujno nekaj slabega. Gre za naraven odziv organizma, ki nam pomaga, da se prilagodimo zahtevnejšim situacijam.

Ob stresnem dogodku se aktivira simpatični živčni sistem in sproščajo se stresni hormoni, med drugim adrenalin in kortizol. Povečata se budnost in razpoložljivost energije, telo pa se pripravi na odziv.

Težava lahko nastane, kadar obdobja obremenitve trajajo predolgo in jim ne sledita ustrezen počitek in regeneracija.

Dolgotrajen stres lahko vpliva na:

• kakovost spanja,
• razpoloženje,
• apetit,
• prebavo,
• koncentracijo,
• občutek energije in utrujenosti.

Zato je pomembno, da poleg obveznosti načrtujemo tudi čas za umirjanje.

Kortizol,hormon, ki ga potrebujemo

Kortizol pogosto poznamo kot »stresni hormon«, vendar ga naše telo potrebuje.

Njegova koncentracija je običajno višja zjutraj, ko nam pomaga pri prebujanju in aktivnosti, nato pa skozi dan postopoma upada.

Na ta naravni ritem lahko vplivajo kronični stres, pomanjkanje spanja, neurejen dnevni ritem in druge obremenitve.

Zato je pri povečanem stresu dobro najprej pogledati osnovne vsakodnevne navade:

Ali dovolj spimo? Jemo redno? Se dovolj gibamo? Preživimo nekaj časa na svežem zraku? Se znamo zvečer umiriti?

Ašvaganda,tradicionalna rastlina za obdobja povečanih obremenitev

Ena najbolj poznanih rastlin, povezanih s stresom in prilagajanjem organizma na obremenitve, je ašvaganda (Withania somnifera).

Ašvaganda izvira iz tradicije ajurvede, kjer jo uporabljajo že stoletja. Uvrščamo jo med tako imenovane adaptogene, rastline, ki se tradicionalno uporabljajo kot podpora organizmu v obdobjih povečanih telesnih in duševnih obremenitev.

Pri izbiri prehranskega dopolnila zato ni pomembno samo, koliko miligramov ašvagande vsebuje izdelek. Pozorni smo lahko tudi na:

• kateri del rastline je uporabljen (mora biti izključno korenina),
• kakšen ekstrakt vsebuje,
• ali je ekstrakt standardiziran,
• kakšna je vsebnost vitanolidov.

Ašvaganda ni nadomestilo za počitek

Nobena zdravilna rastlina ne more nadomestiti kroničnega pomanjkanja spanja in počitka.

Ašvagando zato lahko razumemo kot del širšega pristopa k obdobjem povečanih obremenitev, ki vključuje tudi urejen spanec, kakovostno prehrano, redno gibanje, čas na prostem in zavestno umirjanje.

Včasih je najboljši odgovor na stres prav to, da nekoliko zmanjšamo tempo.

Tudi otroci občutijo septembrski stres

Na stres ob začetku šolskega leta pogosto gledamo predvsem skozi oči odraslih. Toda sprememba ritma je velika tudi za otroka.

Počitniško jutro zamenja budilka. Vrneta se sedenje in koncentracija pri pouku. Popoldne sledijo domače naloge, glasbena šola, treningi in druge dejavnosti.

Otrokom zato ne pomagamo samo tako, da jim omogočimo čim več aktivnosti.

Pomembni so predvsem:

• dovolj dolg in kakovosten spanec,
• redni in hranljivi obroki,
• vsakodnevno gibanje,
• čas na svežem zraku,
• čas za igro,
• del dneva brez organiziranih aktivnosti.

Oves, tradicionalno krepčilo za otroke in odrasle

Oves (Avena sativa) poznamo predvsem kot hranljivo žito, v evropski zeliščarski tradiciji pa ima svoje mesto tudi kot nežna krepčilna rastlina.

Ovseni kosmiči so eden najpreprostejših načinov, kako oves vključiti v vsakodnevno prehrano otrok. Vsebujejo kompleksne ogljikove hidrate in vlaknine ter so odlična osnova za hranljiv zajtrk.

Topla ovsena kaša za septembrsko jutro

Ko postanejo jutra nekoliko hladnejša, lahko pripravimo preprost topel zajtrk:

ovseni kosmiči + jabolko ali hruška + cimet + nekaj oreščkov ali semen.

Topel zajtrk je prijeten način, da otrok pred šolo zaužije hranljiv obrok in dan začne nekoliko bolj umirjeno.

V fitoterapiji se uporablja ekstrakt ovsa predvsem kot splošno krepčilo in za zmanjšanje občutka napetosti, nemira, razdražljivosti.

Ne zapolnimo vsake proste minute

Včasih je najboljša septembrska sprememba pravzaprav to, da nekaj odstranimo iz urnika.

Otroku ni treba imeti organizirane dejavnosti vsak popoldan. Odraslemu ni treba vsakega prostega trenutka spremeniti v produktivno nalogo.

Sprehod, igra zunaj, skupna večerja, branje, topel čaj ali preprosto miren večer doma so lahko dragocen del regeneracije.

Gibanje pomaga telesu preklopiti iz glave nazaj v telo

Po dnevu, preživetem pred računalnikom, v šoli ali med obveznostmi, nam lahko pomaga že preprost sprehod. Ni potrebno, da je vsaka telesna aktivnost trening. 20–30 minut hoje, nekaj raztezanja, kolesarjenje ali sproščen sprehod v naravi lahko postanejo del vsakodnevnega rituala za zaključek aktivnega dela dneva.

Odpornost na stres gradimo vsak dan

Odpornosti na stres ne gradimo samo s prehranskimi dopolnili in zdravilnimi rastlinami.

Gradimo jo tudi z  dovolj spanja, kakovostno prehrano, gibanjem, počitkom, dobrimi odnosi in s preživljanjem časa v naravi.

Zdravilne rastline in prehranska dopolnila lahko vključimo kot del takšnega celostnega pristopa, ne pa kot nadomestilo zanj.

Septembrski opomnik: tudi počitek je del rutine

Ko sredi septembra začutimo, da je tempo postal prehiter, ni nujno, da potrebujemo še več discipline.

Morda potrebujemo ravno nasprotno, več prostora za regeneracijo.

Reden spanec, hranljivi obroki, gibanje na svežem zraku in mirnejši večeri so dobra osnova. Pri odraslih lahko v obdobjih povečanih obremenitev razmislimo tudi o rastlinah, kot je ašvaganda, otrokom pa ponudimo predvsem dovolj spanja, prostega časa, gibanja ter kakovostno in hranljivo prehrano.

Jesen je dolga. Ni treba, da vso svojo energijo porabimo že septembra.