I. Uporabljeni deli pasijonke
Listi in cvetovi.
II. Aktivne učinkovine pasijonke
– Flavonoidi (0,5–2,5 %). Glavne sestavine te serije so di-C-flavonski heterozidi: šaftozid in izošaftozid (torej apigenolna C-glikozid-C-arabinozil, izomera 6,8 in 8,6), kot tudi izoviteksin 2”O-glikozid in izoorientin 2” O-glikozid (torej C-soforozidi apigenola in luteola). Poleg teh spojin vsebuje tudi: izoviteksin, izoorientin, vicenin-2 (di-C-glikozid apigenola), izoskoparin 2” O-glikozid, svertizin in di-C-glikozid luteola, lucenin-2. Saponarina (7-O glikozid-izoviteksin), ki je bil kot sestavina opisan v sedemdesetih letih, današnje raziskave ne morejo pokazati, zato obstaja možnost, da je bil po pomoti zamenjan z 2”-O-glikozil-izoviteksinom. Kakovostna sestava lahko znatno variira. V splošnem izoviteksin in njegov glikozirani derivat prevladujeta.
– Derivati pirana: maltol, etilmaltol.
– Sladkorji: mono, diaharidi, polisaharidi (arabinoglukan).
– Cianogenetski heterozidi: ginokardin (0,1 %).
– Sledi eteričnega olja.
– Fenolne kisline.
– Kumarini.
– Poliíni.
– Steroli: beta-sitosterol, stigmasterol.
– Indolni alkaloidi iz B-karbolina so v tej vrsti prisotni v zelo majhnih količinah: harmalin, harman, harmin, harmanol.
III. Farmakološko delovanje pasijonke
– Sedativ, ki zmanjša razdraženost živčnega sistema (alkaloidi, maltol in flavonoidi) (Kreen L., 2002) (Soulimani R. in drugi, 1997). Čeprav je njegov učinek bolj anksiolitičen kakor pa sedativen (Della Loggia R. in drugi, 1981). Deluje kot parcialni agonist centralnih benzodiazepinskih receptorjev. Pogosto se vzrok za sedativno delovanje zdravilne pasijonke pripisuje alkaloidom, vendar tovrstni alkaloidi stimulativno učinkujejo na osrednji živčni sistem, saj so v interakciji z benzodiazepinskimi receptorji ter zavirajo monoaminoksidazo. Po drugi strani ima harmin dobro znane halucinogene učinke. Maltol deluje kot depresant in antiepileptik, vendar je tu prisoten v tako nizkih koncentracijah, da ne more upravičiti sedativih učinkov zdravilne pasijonke. Zdi se, da je vzrok tega delovanja v sinergiji med alkaloidi, maltolom in flavonoidi (Fitoterapia Aplicada. J. B. Peris, G. Stübing, C.O.F. Valencija).
– Blag antidepresiv, saj zavira monoaminoksidazo. Alkaloidi, kot je harman, na miši učinkujejo centralno stimulativno zaradi zaviranja monoaminoksidaze (MAO). Nekateri avtorji ji pripisujejo antidepresivne učinke zaradi zaviranja GABE (Simmen, U., in drugi, 1999).
– Uspavalo. Ekstrakt zdravilne pasijonke pri miših podaljša čas spanja, povzročenega s pentobaritalom, in pri nizkih odmerkih oslabi spontano motoriko. Poskusi na živalih so pokazali, da imata maltol in etilmaltol sedativni učinek na osrednji živčni sistem pri 400 mg/kg, pri čemer je bilo spanje povzročeno z barbiturati.
– Mišični relaksant (maltol).
– Gastrointestinalni antispazmodik (flavonoidi).
– Sedativ, ki deluje na kardiovaskularni sistem (alkaloidi, maltol in flavonoidi).
– Nekateri avtorji ji pripisujejo tudi antiastmatične učinke (Dhawan i drugi, 2003). Vzrok za njeno anksiolitično delovanje in učinkovanje na relaksacijo mišic so flavonoidi, še posebno krizin (5,7 -dihidroksiflavon), ki deluje s parcialnim agonistom centralnih benzodiazepinskih receptorjev (Zanoli in drugi, 2000).
IV. Indikacije
– Anksioznost, živčna razdraženost, nespečnost, nevrovegetativna distonija.
– Menopavzne motnje.
– Tahikardija in kardiovaskularni eretizem, hipertenzija.
– Črevesni krči in gastrointestinalni ulkusi.
– Mišične kontrakture. Tortikolis, lumbalgija in miastenija.
* Druga uporaba:
– Detoksikacija od opiatov skupaj s klonidinom (Akhondzadeh in drugi, 2001-a).
– Detoksikacija od alkohola (Dhawan in drugi, 2002-a).
– Antitusik, podoben kodeinu (Dhawan K. in Sharma A., 2002-a).
– Pri miših povečuje libido, izboljša plodnost ter poveča količino sperme (Dhawan K. in Sharma A., 2002-b).
– Preprečuje azoospermijo, ki jo povzročata nikotin in alkohol (Dhawan K. in drugi, 2002-c).
V. Kontraindikacije
– Preobčutljivost na katero od njegovih sestavin.
– Nosečnost. Zdravilne pasijonke se med nosečnostjo ne sme uporabljati zaradi prisotnosti alkaloidov, ki lahko povzročijo neželene učinke na plod.
– Dojenje. Zdravilne pasijonke se med dojenjem ne sme uporabljati zaradi prisotnosti alkaloidov, ki lahko prehajajo v materino mleko in povzročijo neželene učinke na dojenčka.
VI. Previdnostni ukrepi in interakcije z drugimi zdravili
Interakcije z drugimi zdravili:
– Zdravilna pasijonka lahko poveča učinke inhibitorjev monoaminoksidaze (IMAO), ker so indolni alkaloidi tudi inhibitorji tega encima.
– Zdravilna pasijonka lahko poveča sedativni učinek barbituratov, benzodiazepinov, antihistaminikov H1 in alkohola.
VII. Neželeni učinki in toksičnost
– Pri običajnih odmerkih toksičnosti ni. Vnos celotnega prahu aktivne sestavine per os pri miših ni povzročil nobene akutne in subakutne toksičnosti (1,8 g/kg, 300 in 600 mg/kg/dan na miš, peroralno) (100 Plantes Medicinales. Deuxieme edition. Max Rombi).
– Visoki odmerki te rastlinske snovi ali njenih galenskih izdelkov lahko povzročijo slabost in bruhanje zaradi njenega močnega grenkega okusa. Znan je primer bolnika s klinično sliko: slabost, bruhanje, zaspanost, podaljšanje QT-intervala, občasna ventrikularna tahikardija pri običajnih odmerkih (Fischer in drugi, 2000).
– Paradoksni učinki: pri občutljivih osebah, čeprav to ni običajno (pogosteje pri baldrijanu), se lahko razvijeta čezmerna vzdraženost in nespečnost (Bachiller, LI, 2002).
– Lahko povzroči motnje zavesti. Rastlinska snov se šteje za atoksično: nedavno je bilo na Norveškem opisanih pet primerov motnje zavesti kot posledica uporabe izdelka na osnovi zdravilne pasijonke (Solbakken, A. M., Robakken, G., in Gundersen, T., 1997). Naturmedisin som rusmiddel (A Herbal Product Used for Intoxication), Tiddsskr. Nor. Laegeforen, 117, 1140–1141. (Farmacognosia. Fitoquímica Plantas Medicinales. Jean Bruneton. 2. ed. 2001).
– Poklicna astma in rinitis, zdravljena z Ig E in inhalacijami pri delavcih, ki so bili v neposrednem stiku z rastlino (Giavina Bianchi y cols, 1997).
