Novice

Glutenska intoleranca

1. 9. 2023 · Soria Natural

Razlike in podobnosti med glutensko intoleranco, celiakijo in alergijo

Intoleranca za živila lahko nastopi že ob prvem stiku z živilom. Težave so velikokrat nespecifične in jih pogosto ne moremo neposredno povezati z zaužitjem določene hrane, zato je diagnosticiranje težko. Ljudje pogosto že dolgo opažajo težave, kot so napenjanje, driska, občutek polnosti, glavoboli, pojavi na koži in anemija.

Kakšna je razlika med alergijo in intoleranco?

Pri alergiji pride do pretirane reakcije imunskega sistema. Lahko se pokaže kot otekanje obraza, jezika ali sluznice (v skrajnem primeru je lahko življenjsko nevarno zaradi zaprtja dihalne poti) ter otekline in rdečice na koži. Alergijska reakcija nastopi dokaj hitro po stiku z alergenom.

Pri intoleranci za živila imunski sistem ni udeležen na tak način kot pri alergijah. Če telo ne prenaša katere od snovi, je velikokrat krivo pomanjkanje določenih prebavnih encimov za razgradnjo tega živila. Pri intoleranci za laktozo pride do težav zaradi pomanjkanja laktaze, encima, ki razgrajuje laktozo. Tako pride laktoza oz. mlečni sladkor neprebavljen v debelo črevo in povzroči drisko. Encimski primanjkljaji so odgovorni tudi za intoleranco za fruktozo in za histamin.

Razlika med celiakijo in glutensko intoleranco

Celiakija je avtoimunska bolezen, ki prizadene okrog 1 % populacije in nastane pri genetsko dovzetnih ljudeh. Odziv imunskega sistema na gluten vodi v okvaro sluznice tankega črevesa. Zaradi atrofije črevesnih resic sluznice tankega črevesa se hranila ne morejo več vsrkati.

Najpogostejši simptomi celiakije

driska ali zaprtje,
bolečine v trebuhu, napihnjen trebuh,
slabost, lahko tudi bruhanje.

Pogosti simptomi pri celiakiji so še:

izguba apetita,
hujšanje,
nizke vrednosti železa v krvi,
težave s plodnostjo,
pomanjkanje vitaminov in mineralov.

Pri intoleranci na gluten se po zaužitju glutena kažejo podobne težave kot pri celiakiji, vendar v krvi niso prisotna protitelesa in ni večjih poškodb sluznice tankega črevesja.

Kaj je glutenska intoleranca?

Intoleranca oziroma preobčutljivost na gluten je reakcija telesa na razgradnjo glutena, rastlinske beljakovine. Ocenjujejo, da ima 1 % populacije celiakijo, glutensko intoleranco pa okrog 6–7 % populacije.*

Kaj se zgodi pri osebi z glutensko intoleranco, če zaužije gluten?

Stik z glutenom v tankem črevesu povzroči degeneracijo črevesnih resic, katerih naloga je sprejemanje hranil iz črevesja. Spremembe črevesne sluznice preprečujejo sprejemanje hranilnih snovi iz zaužite hrane in dolgoročno lahko pride do pomanjkanja teh snovi.

Simptomi glutenske intolerance

Simptomi se lahko kažejo kot množica različnih težav, povezanih s prebavo in splošnim počutjem:

ponavljajoče se bolečine v trebuhu,
kronična driska ali zaprtje,
mravljinčenje ali odrevenelost v rokah in nogah,
kronična utrujenost,
bolečine v sklepih,
težave s kožo (akne, ekcemi, bolj izražena luskavica).

Katera živila vsebujejo gluten?

Gluten je v pšenici, rži, ječmenu, zeleni piri, piri in enozrni pšenici. Oves sicer ne vsebuje glutena, vsebuje pa glutenu podobno beljakovino avenin. Ta le v redkih primerih povzroča črevesno vnetje. Oves ima visoko hranilno vrednost, je dober vir beljakovin, maščob, vitaminov in mineralov ter prehranskih vlaknin.

Česa pri glutenski intoleranci ne smete jesti?

Osebe z intoleranco za gluten se morajo izogibati kruhu, pecivom, testeninam, müslijem, desertom in paniranim jedem, ki niso pripravljene iz brezglutenske moke. Posebno pozornost morate nameniti prebiranju deklaracij na pripravljenih jedeh, še bolje pa se jim je popolnoma izogniti.

Brez težav lahko uživate proso, riž, amarant, kvinojo, ajdo, koruzo, krompir, sojo, meso, mleko, jajca, sadje in zelenjavo. Če je zaradi sprememb v sluznici tankega črevesa zmanjšano sprejemanje vitaminov K in B ter kalcija, magnezija in železa, jih je treba dodajati.

Pri intoleranci je najboljša možnost sprememba prehrane tako, da se izognemo živilu, ki povzroča intoleranco. Telo ima tolerančni prag, do katerega živila, ki povzročajo intoleranco, ne izzovejo težav. Mogoče se vam ne bo treba v celoti odreči tem snovem. Naredite šesttedensko kuro, v kateri se popolnoma izognete snovem, za katere menite, da vam povzročajo težave. Če se stanje izboljša, lahko postopoma poskusite živilo ponovno vnesti v prehrano in tako ugotovite, koliko katere snovi lahko zaužijete brez pojava težav.